Pojdi na vsebino

Od Munchna do Manhattna

Obljuba dela dolg. Končno sem našel čas pregledal večino slik in posnetkov. Nekaj jih objavljam v pokušinjo:

Brko se je že na letalu izkazal, saj se je z pilotom dogovoril za ogled kabine Boeinga 747.

YouTube slika preogleda

Prvi dan smo doživeli šok “velikih”. Velikih stavb, širokih ulic, ogromnih avtomobilov , gneče na pločnikih, cestah in podzemni. Po ogledu lower Manhattna, kjer sta stala dvojčka, smo se odpeljali še do Brooklyna in od tam prepešačili Brooklyn Bridge.

YouTube slika preogleda

Na Univerzo Columbia smo prispeli malo pred 9 uro zjutraj, najavljeni smo bili namreč pri dekanu, ki nam je predstavili njihov način dela, celotno univerzo in kampus. Nažalost nismo imeli veliko stika z študenti, saj smo naleteli ravno na t.i. Spring Break… Počitnice, ko večina študentov odleti v Maimi na zabavo.

You know what i’m talkin’ about ;)

YouTube slika preogleda

Skozi cel teden, kolikor smo preživeli na Manhattnu, nas je spremljalo lepo vreme…zadnji dan, sneg za popotnico do Washingtona.

img_0604.jpg

YouTube slika preogleda

Matic

  • Share/Bookmark

meet THE new APPRENTICE

No pa sem tut jst končno dokončal svojo res prvo objavo za na blog … are u ready cuz this shit is about to get heavy ;)

892_9217-bw-large.jpg

Moji vtisi o Ameriki…hmmm…kot sem že v Chelsea star hostlu v NYC hotel dopovedat eni američanki, da pri meni obstaja en stavek, ki je replika frazi “this is america” katero američani tako z veseljem uporabljajo in sicer : SLOVENIJA is AMERICA for U !
Osnovno kar potrebuje človek za preživetje je tam nesramno drago.
-Hrana-nižje, ko si na socialni lestvici bolj si debel čisto nasprotje Darwina…kar pomeni za manj denarja dobiš več slabe hrane, kar pripelje do neverjetnih cen zdrave prehrane (sadje prodajajo po kos ????!!!!! ).

891_9166-large.JPG

-Nepremičnine imajo astronomske cene še posebej na Manhattnu .
-Zdravstvo je drago kot žefran.
-Šolstvo isto ampak ga lepo zagovarjajo s tem, da je edino v Ameriki vrednost šolnin vidna in transparentna, ker pri nas je kao zakrito s strani države saj davkoplačevalci ne vidijo kolikšen delež njihovega denarja gre za to.

REPLIKA: seveda s tem pri njih nimajo takega problema saj gre večji delež davkoplačevalskega denarja za vojaško ministrstvo…vojno stanje je skoraj neizbežno, da se prikrijejo napake v lastnem/notranjem sistemu … ok ne bom politiziral vzemite to kot dobronamerno kritiko , ki leti na naslednji dogodek :

Hodili smo proti Empire state buildingu, ko smo na poti videli trgovino z tehničnim blagom (razprodaje of course) in valda je bil postanek nujen saj je tehnika v Ameriki res poceni Ko smo si tako ogledovali pristopi do nas prodajalec (za katerega smo potem zvedeli, da je šef te trgovine) in nas vpraša od kod prihajamo?Jst mu tako mimogrede odgovorim, da iz Evrope (navajen da noben ne pozna Slovenije) in čakam na naslednje vprašanje od kod točno ko me ta šef/prodajalec kot strela z jasnega vpraša kdo je zdajšnji predsednik Evrope ???!!!
Nato je minila minuta molka in spogledovanja, ker sem čakal tisto : “I am kidding guys” ampak , ko tega ni blo mi je padel na pamet edini možen odgovor na to vpr.

SORRY SIR, BUT WE DONT HAVE A PRESIDENT !WE HAVE A KING …

Mrtvo hladno nas je vprašal še po imenu le tega in naprej razglabljal o Ameriki … tolko o transparentnosti v šolstvu, očitno jim le ta ne koristi prav dobro …

OK ni pa vse tako črno to je bilo samo za kratek INTRO ;)

892_9204-large.JPG


Drugače pa NYC “rules big time” velik, metropolitanski v pravem pomenu besede, nenavadno varen, hrupen e
konom lonec, ki je pred eksplozijo ampak le to dobro regulira in sprošča s tem, da mesto nikoli ne zaspi saj je dan skoraj identičen noči vedno pripravljen, da ti sanje in ideje spremeni v resničnost.

Sprehod po ulicah NYC je kot, da bi na 1 km ulice videl 70% predstavnikov svetovnega prebivalstva ter sprobal njihovo(če želiš seveda) kulinariko.

894_9461-large.JPG

Wall street kar diši po denarju, Kitajska četrt je kot, da bi prišel na Kitajsko vsi napisi v kitajskih črkah…no razen imen ulic, vsi se pogovarjajo kitajsko… :) , Italjanska spet poglavje zase sam čakaš kje bo uletu Don Corleone, 5. avenija brezkončen raj nakupov, ki se za povprečnega študenta konča ob pogledu na cene v prvi trgovini,University of Columbia…

 

ni čudno, da je prehodnost z nižjega v višji letnik 95 % noro dobro poštimano in zelo spodbujajoč ambient, ok to, da plačaš cca 40.000 $ na leto je tut dobra motivacija ;) ,Empire state building smo si šli pogledat ponoči saj smo dobili informacijo, da je NYC at night fenomenalen…ni nas razočaral, miljoni lučk, ki so segali v daljave!

12032007400.jpg

Če si v NYC je obhod Centralnega parka nujno zlo, prebivalci so zelo ponosni nanj in jim predstavlja beg v naravo.

dsc01553.JPG

Tam se spočijejo, sončijo, sprehajajo, se ukvarjajo s športom skratka polnijo si baterije za naporno in hitro življenje v mestu.
NYC je taaaakoooo velik in tako zanimiv, da bom počasi z njim kar zaključil, ker verjamem, da bodo tut same slike povedale veliko.
Naša naslednja destinacija je bila Washington DC, tja smo se mislili odpravit z vlakom (AMTRAK) kar pa se ni zgodilo.Nekaj smo zašuštrali z rezervacijo tako, da se je cena karte dvignila za 60% in treba je blo pogruntat novo rešitev katero smo videli v najemu rent-a-carjev tako, da smo se odpravili na 86 th street in najeli dva avta za cca 360 $ kar je blo sicer fajn drago sam druge izbire nismo imeli.Po avte smo šli Kos, Samek, Brko in jst (Crni) .V NYC je že pošteno snežilo in sneg se je sprijemal ceste, ko smo pobrali drugih pet v hostlu in se odpravili na 9 urno pot proti Washington DC.
Prihod v Washington je bil pravi šok, prišli smo okoli 2-3 zjutraj in na ulici ni bilo žive duše, stavbe nizke (po zakonu vse nižje od Kapitola) mesto pa lepo, čisto … diplomatsko.
Drugi dan smo zgodaj vstali kajti delegacija iz Slovenske ambasade (kateri se še enkrat prav lepo zahvaljujem)

img_0785.jpg

nas je že čakala in skupaj smo odšli na voden ogled Kapitola.

dsc01570.JPG


Vodil nas je Cory, ki nam je povedal in razkazal vse kar je v Kapitolu zanimivega nato smo šli po ulici muzejev in si tam ogledali world famous AIR&SPACE museum.
Zvečer zaključek z enim izmed sodelavcev Slo ambasade v Clubu Citron ob vročih ritmih latino glasbe aja hladili smo se pa seveda z “cervezo Corona ” ;)

img_0174.JPG

Nedelja je bila namenjena ogledu Washington monoumenta, Jefferson memoriala, Lincoln memoriala kjer je Martin Luther King izrekel slavni stavek “I have a dream” s katerimi je zaznamoval borbo za pravice črncev.Ogledali smo si še znameniti Georgetown v katerem smo se odpravili v pravo italijansko restavracijo (tut meniji so bili v italijanščini) in si naročili testenine z piščančjim zrezkom, ki so bile BTW odlične ampak spet ne vem če so ble vredne 25 $ no ja so ble pa balzam za želodec po vsej tej zaužiti hitri prehrani :) )
Večer sem preživel ob gledanju reality showa THE APPRENTICE (by Donald Trump) prvič v živo !!!!!!!!!!

893_9323-large.JPG

Ko smo se zbudili v ponedeljkovo jutro smo vedeli, da bo današnji dan nekaj posebnega kajti dobili smo povabilo na 110 sejo kongresa, kar je pomenilo, da smo si lahko v živo ogledali ameriške senatorje pri razpravi … možnosti, da se ti to zgodi so minimalne kajti, da smo prišli do tega povabila je morala Slo ambasada garantirat za nas pri Coryu (svetovalec senatorja Chuck Grassleya),

Cory pri Grassleyu, Grassley pa pri varnostni službi…uglavnem full enga dela in dogovarjanja.
Vse stvari smo pustili pri Coryu v pisarni kajti zaradi varnostnih razlogov ne smeš imet nič pri sebi in se odpravili z interno mini podzemno železnico, ki povezuje samo vladna poslopja v kongres.
Stvari, ki sem jih videl samo v filmih so postale resničnost vozil sem se v istih vagončkih (za cca 8 oseb) z katerimi so se vozili vsi največji politiki USA…

Skratka po vožnji in opravljenih par security checkih smo prišli do svojih sedežev in prisluhnili razpravi…bilo je vse tako kot vidiš na 24ur oz. CNN od tistih fantov, ki neumorno zapisujejo vse povedano do slikarjev, ki rišejo portrete govornikov.
Po ogledu smo se z Coryem pogovarjali pred njegovo pisarno o videnem kajti tam ni dovoljeno govoriti, ko nam je velikodušno ponudil, če želimo spoznati Chucka Grassleya …

img_0347.JPG

presenečenjem tisti dan pač ni bilo konca tako,da smo za konec spoznali še osebo, ki skrbi verjetno za največji proračun oz. razpolaga z največ denarja na svetu … finančnega ministra ZDA ( ameriškega Bajuka :) )
Po tem smo si šli ogledat Arlingtonsko pokopališče in Pentagon na katerega je bil lep pogled s pokopališča.
Dan se je že prevešal v večer tako, da se je bilo potrebno odpravit po rent-a-carje in nadaljevati našo pot proti Torontu.Zaradi zmanjšanja stroškov in pridobitve na času smo se odločili, da to noč ne bomo spali ampak bomo raje opravili cca 1000 km dolgo pot do Toronto oz. malo manj, ker smo imeli predviden postanek še na Niagarskih slapovih.

Avte smo rentali na letališču Ronald Reagan kjer je seveda kot se pri takih stvareh rado zgodi prišlo do zapletov, ker smo imeli namen prestopiti mejo nam niso hoteli sposoditi GPS naprav tako, da smo se na pot odpravili brez.
Seveda smo se zgubili že na poti letališče-hostel ampak po začetni napaki smo se natrenirali in GPS je bil pozabljen …
Pot Washington-Niagara falls je minila brez večjih zapletov in zjutraj ob osmih smo se izkrcali na ameriški strani slapov.
Fajn je blo, da nas je pričakalo kakih -7C saj smo se po neprespani noči na mrazu hitro zbudili pa še na kavi smo prišparali :)

20032007544.jpg

Za tem smo prečkali mejo ZDA-Kanada in si šli pogledat Niagarske slapove še z druge strani, kjer je mimogrede veliko lepši razgled.
Slapovi so bili zaledeneli in pogled na to zimsko idilo je bil fenomenalen.

20032007533.jpg

Sledila je vožnja proti Torontu … ko smo se približevali se je že od daleč videl CN Tower (553m) in definiral Torontov skyline res gradbena mojstrovina, ki ji ni enake.

Prihod je potekal brez zapletov izkrcali smo se pred hostlom in se vselili ter vrnili avto v poslovalnico na Union stationu.

Sprehod po mestu, zvečer pa na easy poker night (vsi očala in poker face gor :) )

23032007669.jpg

prvi večer sva z Dr.Kosom obrala vse, Seba pa je vsekal all or nothing taktiko in šel v prvi rundi all in … kaj češ kdor ne reskira ne profitira ;)
Naslednji dan smo se odpravili na ogled CN Towerja … enga člana posadke smo pustili dol v slučaju, da se bi se nam kaj zgodilo bi imeli nekoga, ki bi prišel nazaj in naredil obljubljeno predstavitev ter bi se zahvalil vsem, ki so nam pomagali pri uresničitvi ekskurzije ;) Dvigalo. ki vodi na Cn tower te pripelje do prve ploščadi, ki je na višini 346 m in ima restavracijo, ki se vrti 5 stopinj na minuto.Pogled dol je bil fantastičen za primerjavo to je kakih 30m višje od Eifflovega stolpa kar pa še ni vse na tej višini so tudi steklena tla ???!!!!!!!!!

dsc01702.JPG

Ko smo se znebili tistega čudnega občutka in ko smo odmislili, da je med nami in 346 m padcem le steklo začneš prav uživat J tako, da smo naredili hitro eno foto seanso pol pa še v en lift, ki nas je popeljal na najvišjo razgledno ploščad na svetu … 447 m visok Skypod.

dsc01707.JPG

V CN Towerju smo si kupili tudi Toronto city pass v katerem imaš karte za najbolj zanimive znamenitosti mesta tako, da smo si v naslednjih dneh ogledali še Ontario Royal museum, Casa Loma, modern art museum, Zoo in Ontario science center.Toronto mi je bil zelo všeč, ljudje so v Kanadi super, cene niso bile pretirane, mesto veliko ampak še vedno nekoliko bolj umirjeno kot NY.

Ker nam v ZDA ni uspelo it na NBA tekmo smo si šli pogledat tekmo Toronto Raptors VS Orlando Magic zaradi razprodane dvorane nismo mogli sedet vsi skupaj tako, da so nas razbili po dva skupaj.

21032007583.jpg

Srdjan in jst sva bila skupaj in z malo iznajdljivosti sva prvotno vrednost naše karte (56 $) dvignila na ????

21032007593.jpg

saj sva si tekmo ogledala iz bara, ki je bil vsaj 20 vrst niže od naših sedežev, pa še stregli so nas k mizi J kaj si človek sploh lahko več zaželi kot mrzlega heinekena in dobro NBA tekmo v kateri povrh vsega igra reprezentant, ki je naše gore list … no comment

 

Jah počasi bi blo fajn, da pripeljem to do konca, ker če ne bi bilo slikic itaq pol folka nebi tako daleč bralo kaki so moji vtisi … sploh pa kaj jst tu pametujem, če mate možnost pot pod noge pa hitro po naših stopinjah, nebo vam žal tako kot tut meni ni bilo

12032007331.jpg

Crni ma vas rad ;)

  • Share/Bookmark

Kam za prvi maj?

Po uspešno izvedenem pilotskem projektu ZDA&Kanada, nas čaka že tradicionalena Gradbenjada. Vsakoletno srečanje študentov gradbenih fakultet s področja bivše Jugoslavije, ki je bilo med vojno “zamrznjeno”, sedaj pa spet postaja tradiconalen. Dogodek, ki je povezovezoval že naše očete, profesorje in asistente ter verjetno še koga, dobiva ponovno večje razsežnosti. Z udeležbo na tem srečanju se študentom gradbeništva ponujajo priložnosti za navezovanje novih stikov in poglabljanje že obstoječih, saj se dogodka poleg naše in ljubljanske fakultete vsako leto udeleži vse večjo število študentov. Letos sta gostujoči gradbeni fakulteti iz Tuzle in Sarajeva. Udeležba na Gradbenijadi odpira možnosti širjenja prijateljskih in poslovnih navez, ki jih bodo bodoči diplomanti inženirstva znali izkoristiti za širitev svojega znanja in pridobitev dodatnih izkušenj. Poleg seminarjev različnih tematik so na programu tudio “ligaška” tekmovanja v košarki, nogometu in odbojki.

V lanskem letu je srečanje potekalo pod okriljem Fakultete za gradbeništvo iz Novega Sada na planoti Zlatar, v centralni Srbiji letos pa so nas prijatelji iz Niške fakultete za gradbeništvo povabili na prekrasno Ohridsksko jezero v času prvomajskih praznikov. Tako lahko poleg odlične družbe in lepe narave pričakujemo nekaj ur daljšo vožnjo kot lansko leto. uf..

Upam, da najdem kakšen priključek za internet se javim iz Makedonije. Več o dogajanju pa, ko se vrnemo, strnemo vtise in se naspimo :)

Matic

  • Share/Bookmark

Malce drugačni pogledi na U, S and A

Lep pozdrav vsem bralcem bloga, ker našo pot v večini že poznate, bo moj zapis govoril o zanimivih stvareh v ZDA in Kanadi, moje trditve:

1. Američani so v večini zelo prijazen in odprt narod:

Če v Sloveniji narahlo oplaziš nekoga v gneči, se zgodi kaj, najverjetneje čisto nič, medtem ko te onkraj luže že vsi čudno gledajo, če se ne opravičiš…

Že nasploh je vljudnost na višjem nivoju, pozdravi tujcem so običajnejši, osebje v vseh restavracijah, trgovinah, okencih je prijaznejše, no pa se tiče že točke 2

2. Kupec ima vedno prav in je glavni:

Kolikokrat se nam doma dogaja, da pridemo v trgovino in si moramo, še posebej v kakšnih tehničnih trgovinah, sami izboriti pozornost prodajalca. Medtem spet preko luže ob vstopu v katero koli prodajalno česarkoli, doživiš sprejem v stilu »Hi, how are you doing today«, kar pa ni zgolj pozdrav ampak te prodajalec dejansko posluša kaj poveš in velikokrat sprašuje naprej… Potem pa ti prodajalec še marsikje razloži, aktualne popuste, novosti…

Skratka prodajalci se zavedajo, da so tam zaradi tebe in ne obratno…

3. McDonalds, Burger King, Wendys, KFC, Starbucks…

KJERKOLI in KADARKOLI, ne verjamem da je na manhattnu obstaja križišče sredi katerega bi stal in v svojem pogledu nebi videl nekaj od zgoraj naštetega (ponavadi vidiš po dva od vsega:)

 

4. Hrana in pijača sta zelo dragi, obleke in elektronika pa vse ceneje kot pri nas:

Verjetno je temu kriv nizek tečaj dolarja, tako da stane v ZDA elektronika recimo 1000$ pri nas pa ista stvar 1000€, ob tečaju čez 1,3 so prihranki očitni

Recimo v trgovini pa stane 1,5l navadne vode 2,5$, hrana pa je prav tako dvakrat dražja…

5. Brezdomcev je 1,2,3,4,5, …. , n, n+1, —> skratka veliko preveč

Vidiš jih res veliko in povsod, spijo na rešetkah od kanalizacij, kjer piha kaj toplega ven, da se pogrejejo, spijo v lastnih iztrebkih, ljudje pa jih ignorirajo, za normalne ljudi s službami brezdomci sploh ne obstajajo… enostavno jih ne vidijo…

24032007677.jpg

 

 

6. AMERIKA = PARANOJA, teroristi so povsod:

Vsak dan sem šel čez 3 detektorje kovin ali kakšne druge varnostne preglede. Fraze kot je »drink it or leave it« so mi postale normalne, skrben pregled torb zaradi škarjic za nohte, je običajen, in da ne pozabim še vseh napisov in obvestil po zvočnih letališč in podzemnih, o dolžnosti da vsako sumljivo osebo in nahrbtnik, nemudoma prijavimo najbližjim oblastem…

dsc01447.JPG

 

 

 

 

7. NY je dejansko mesto, ki nikoli ne spi:

Nedelja ob enih zjutraj (no torej ponedeljek), ulice pa še vseeno polne avtomobilov, večina trgovin in restavracij še obratuje, skratka zanimivo…

12032007407.jpg

 

 

8. iPOD-i so zakon:

Očitno za Američane saj jih na podzemnih uporablja 50%ljudi 30%ljudi uporablja druge predvajalnike, ostali pa kaj berejo ali kaj podobnega…

Ko zanimivost naj povem, da ni nič posebnega videti osebo, ki pleše in poje na glasbo, ki jo posluša, kar sredi vagona na podzemni

9. Američani so zelo ponosni na to kar so:

Saj se zastave ZDA pojavljajo povsod, mislim da lahko sredi NY ob obratu za 360° našteješ vsaj 30 zastav J

Tu bi nam lahko bili za lep zgled nam v Sloveniji, ampak to je že problem naših oblasti, ki ne znajo dvigniti pripadnosti domovini…

12032007349.jpg

 

 

10. Dejansko so debeli:

Američani namreč, ker je najcenejša hrana, hitra hrana, kvalitetna hrana pa je draga je to tudi en razlog, kaj pa so drugi pa ne vem

Kot zanimivost pa lahko povem, da si je neka Američanka pred nami v hotelu nadevala 15 trdo kuhanih jajc na krožnik, kar je nam je ob pogledu nanjo in na jajce, seveda požrlo ves apetit

11. Columbia university je zakon:

Vedo kako dosegati cilj, izobraziti dober kader.

YouTube slika preogleda

Na posnetku je znamenita predavalnica, ki se sicer za predavanja ne uporablja več, je pa bila prizoršče snemanj nešteto filmov, tudi filma o Supermanu.

No naj bo to dovolj, zaenkrat, če pa se mi utrne še kakšna zanimiva misel pa vam jo seveda javim

Lep pozdrav

Uroš Vogrinc

  • Share/Bookmark

Amerika skozi oči malega Marka

Najprej sem dolžan opravičilo; prve dni po prihodu domov smo si vzeli čas za počitek od naporne poti, zadnjih nekaj dni pa poleg priprav na izpite in ostale obveznosti, zbiramo misli in pripravljamo predavanje o naši poti.

Tule so prvi krajši zapisi, katere mi je pred nekaj trenutki poslal Marko :


Amerika skozi oči malega mene..(small me)

Pred pol leta smo se začeli pogovarjati o velikem projektu. Kdo bi si mislil, da nam bo tako dobro uspelo? A nam je! In kar naenkrat sem se znašel na letalu, s slušalkami na ušesih, pilot je nekaj govoril o vremenu v New Yorku, na ekrančku pred mano pa je pisalo, da letimo na višini enajst tisoč metrov nad oceanom s hitrostjo okoli devetsto kilometrov na uro. Ni kaj, sm si mislil..eni smo pač carji.

In tako se je začelo. Moram priznati, da sem bil zadnje tedne pred odhodom tako zaposlen z vsemi mogočimi opravki v zvezi z ekskurzijo, rent-a-carom in stvarmi, ki sem jih pustil doma, da si nisem uspel ustvarit nekih predstav in pričakovanj. Vedel sem samo, da bo vse veliko, drugačno, novo… skratka, zanimivo.

Prva dogodivščina so bili varnostni pregledi. Na letališčih se je iz Evrope v Ameriko vse stopnjevalo, vrh pa je doseglo v Washingtonu, ko sem v enem dnevu (srečali smo se s senatorjem, prisostvovali zasedanju senata, se peljali z podzemnim vlakcem, bili v muzeju,..) moral iti najmanj petkrat skozi isti postopek: “Izprazni žepe, sleci jakno in pas, odloži rukzak, telefon, denarnico…”, če si imel kakršnokoli pijačo s sabo pa si dobil navodilo: “Drink it or leave it!”. Tudi na vseh podzemnih vlakih in postajah so bila po zvočnikih redna obvestila v smislu: “Če opazite kje kakšen zapuščen nahrbntik ali podobno sumljivo stvar, nemudoma zaženite paniko, saj je lahko znak terorističnega napada.” Mislim, no.. kot da še niso dovolj prestrašeni.

Druga stvar pa so seveda zgradbe. Vse je veliko, visoko in natrpano skupaj. K sreči imajo na Manhattnu mrežast sistem ulic in avenij, tako da smo bli drug dan vsak z svojim tourist map-om že pravi eksperti, kam je treba. Podobno je s podzemno. A me je tam zelo motilo, ker je vse na dobra dva metra višine narejeno, tako da če si bol blizu tej višini, imaš ves čas občutek, da boš vsak čas kako buško kje dobil. Kar se prometa tiče pa imajo skoraj vse ceste v centru enosmerne in polno obvoznic in hitrih cest, ki pa so že večnivojske, izvennivojske, z velikimi pentljami križišč, ipd. tako da jim tudi promet kar laufa. Stolpnice pa so seveda spet druga zgodba. Vsaka je drugačna, arhitekturno gledano so zmešane skupaj ‘ko mineštra’, fasade so večinoma steklene ali opečnate, jih je pa toliko, da izstopajo samo tiste res največje – kar je nižje od dvestotih metrov se pa tako ne opazi. Težko bi rekel, katera me je najbolj prevzela, saj so res tako raznolike, da na vsaki najdeš nekaj zanimivega. Najlepše pa so bile od daleč, ko sm jih gledal z Brooklynskega mostu ob sončnem zahodu, ponoči iz Empire State Building-a, ter podnevi iz Rockefellerjevega centra in centralnega parka. Tudi slednji je nekaj posebnega. Oaza sredi džungle iz betona in jekla. Čeprav ni bil najbolj zelen letni čas, se je dalo začutiti tisto sproščeno vzdušje, ko se ljudje sprehajajo, tečejo, sedijo na skalah in berejo knjigo… prijetno zimsko sonce je samo še dodalo piko na i.

dsc05037-small.JPG

Poglavje zase je bil obisk Columbia University, nad katero sem bil popolnoma navdušen in sem že razmišljal, kaj sploh delam na FG, potem pa sem se vedno znova moral spomniti, da nimam kje vzeti 38.000 dolarjev letno za šolninoJ. Ampak o obisku univerze bomo tako napisali kak poseben prispevek..

Po šestih dneh v New Yorku smo se z avti odpravili proti Washingtonu. Seveda mi ne bi bili mi, če se nam ne bi uspelo uskladit z vremenom tako, da je ravno tisti dan cel dan snežilo. Z Markom Samcem sva bila prvi voznik in navigatorJ. Drugi avto nama je samo lepo sledil, itak pa smo oboji imeli GPS. Mislim, da bi se bilo prav zanimivo vozit po cesti, ki ima dvakrat po 5 pasov v eno smer, če ne bi bilo snega. Tako pa smo se vozili le po dveh pasovih, največ 80 km/h in zelo pogosto so nas pozdravljali avti v jarku na obeh straneh ceste. Ampak tudi to je imelo svoj čar! J

Washington je spet čisto drugačen od NY. Imajo (ali so vsaj imeli) zakon, da nobena stavba ne sme biti višja od kapitola, tako da so vse približno enako visoke, izstopata le kapitol in pa spomenik Washington monument, ki me je še posebej navdušil.

dsc05160-small.JPG

Ostalo pa so večinoma muzeji, knjižnjice, arhivi in vladne stavbe, ki so vse grajene v mogočnem, masivnem stilu, z velikimi vrati in še večjimi stebri. Pač takšno bolj birokratsko mestoJ. Belo hišo smo si ogledali samo od daleč, smo se pa zato sprehodili po ulici ambasad, kjer smo šli tudi mimo vojaškega posestva z vilo podpredsednika ZDA. Zavarovano do konca. Dve ograji, kamere in senzorji na vsaka dva metra. Je Uroš Vogrinc kar prav ugotovil, da si na drugo stran te ograje še veverice ne upajo:) Še ena stvar, nad katero sem bil vedno znova navdušen, pa so njihove podzemne (Metro) postaje. V primerjavi z NY, kasneje tudi Torontom, izgledajo 100 let modernejše, vse je čistejše, najbolj pa sem bil navdušen nad stropom, ki je res lep!

Po treh dneh je sledilo nadaljevanje poti proti Torontu. Avte sem rezerviral že pred odhodom v Ameriko, vendar so se pojavile manjše nevšečnosti, saj se ni dalo dobiti GPS-a. To nas je kar malo prestrašlo, saj smo imeli pred sabo 900km dolgo pot do Toronta. Ker sem imel avte jaz čez, sem se kar postavil v vlogo glavnega navigatorja. Z neta smo si sprintali Route Planner, imeli smo tudi voki-tokije, tako da smo bli ves čas na vezi z drugim avtom in smo šli na pot ob desetih zvečer. Lahko se pohvalim, da sem samo enkrat zgrešil (pa še takrat je bil voznik Samec krivJ ), ampak so me iz drugega avta hitro popravli, da so vidli tablo, pa smo bli kar hitro nazaj na pravi poti. V torek zjutraj okoli devete ure smo že bili na meji s Kanado, kjer smo se s steklenim, zunanjim dvigalom povzpeli na Skylon Tower ter si z višine nekaj čez 100m ogledali bližnje Niagarske slapove. Ker je zima, se na žalost nismo mogli peljati z znamenito ladjico, ki že desetletja vozi turiste ob vznožje grmečih slapov.

Ampak proti temu, kar nas je čakalo v Torontu, je bil ta stolpič kot pručka proti lestvi!:)

Popoldan smo tako že bili v Torontu. In z Urošem Vogrincem sva seveda že tekla kupit karte za NBA. Mesto samo mi je bilo všeč; spet novo, drugačno kot prejšnji dve, zanimive zgradbe, muzeji, in pa seveda glavna atrakcija: CN Tower. Prav zanimivo je opazovati sebe, kako se počutiš, ko se odpravljaš na takšno višino in si ne znaš predstavljat kako bo, a bom vredu, a me bo stisnilo,..:) Spet dvigalo, ki ima eno steno stekleno, da vidiš ven. In že smo se znašli nekje na 350m nad tlemi. Pogled dol: čudovit! In potem smo se preizkusili še, če si upamo stopit na steklena tla. Kljub temu, da sem prav samozavestno hotel stopiti na steklo, je noga kar sama stopila na jekleni del tal. Potem pa sem se počasi pripravil, najprej z eno nogo, in na koncu z obema, da sem stal na steklu in gledal tla 350m pod sabo. Čudovit občutek!

YouTube slika preogleda

Ampak to še ni bilo vse. Vstopili smo še v naslednje dvigalo, ki nas je popeljalo še 100m višje, na najvišjo razgledno ploščad na svetu, saj je na višini 447m. V bistvu med 350 in 450 metri sploh ne bi bila takšna razlika,, če nebi pogledal dol in daleč doli nekje videl ploščad, na kateri smo bili prejJ. Potem se šele zaveš, kako visoko si pa šele zdaj.

To so moji vtisi z ekskurzije – na kratko. Spominov in doživetij je še veliko, lahko bi rekel da jih je nasejanih po glavi kot nebotičnikov po Manhattnu, ampak kakšnega pa tudi lahko zadržim zase.

Marko Koprivnik

  • Share/Bookmark

Vsega lepega je enkrat konec

Zadnji dan poti po Severni Ameriki, nas je prebudil dez. Kakorkoli ze lahko recemo, da smo imeli glede na letosnje vremenske neprilike, sreco z vremenom.
Po zajtrku smo se se zadnjic odpravili v Eaton center po nakupih, sam pa sem iskal knjiznico ali racunalnisko trgovino, kjer bi se lahko se zadnjic javil iz Toronta. Na koncu sem pristal v Applovi trgovini v Eaton Centru.
Vec o celotni poti in vtisith, morebitnih zapletih na letaliscu bomo objavili se po prihodu v Slovenijo. Prav tako sem obljubil tudi filme in fotke, katere v Torontu nazalost nismo imeli moznosti nalagat.

Matic

  • Share/Bookmark

Empire State Building je za turiste

Res imamo sreco z vremenom. Medtem ko so v Sloveniji temperature pod niclo in vsako jutro kidate sneg, so se danes v Torontu temperature cez dan mocno dvignile in nic ne kaze na napovedane snezne padavine. Nekaj minut okoli tretje ure popoldne je res padlo nekaj kapljic dezja, vendar po snegu se ne disi.

Zgodaj zjutraj sva se z Sebastjanom odprvila po karte za tekmo Toronto Raptors VS. Orlando Magic, medtem ko so drugi ze cakali v vrsti pred CN Towrom. Sam sem se, zaradi straha pred visino, odpovedal ogleda iz 447m.

899_9925-large.JPG

Ko sem videl slike in posnetke ze iz dvigala, sem uvidel da je bila moja odlocitev na mestu. Dvigalo, ki se do prve razgledne tocke 342m nad tlemi dviga z 22km/h, je namrec na zunajni strani stavbe in nudi precudovit pogled na okolico. Okey, nic groznega. Ko pa na prvem postanku stopis na stekleno podlago in 342m pod teboj ni nic razen 3cm debelega stekla, ne ostanes vec tako ravnodusen kot nekaj dni prej na Empire State Buildingu.

Ampak kaj vec o tem bodo zapisali ostali, ki so dejansko bili tam.
Medtem ko so kolegi in kolegica premagovali strah pred visino, sem sel na krajsi sightseeing po mestu. Toronto je severna in hladnjesa razlicica New Yorka. Gneca na ulicah, umazanija podobno kot v Velikem Jabolku. Ogromno je beracev, za katere nevem kako prezivijo hude kanadske zime. Morda je za odtenek manj restavracij z hitro prehrano, kar se pozna tudi pri ljudeh; le tu in tam se opazi kakega debeluha. Ljudje so prijaznejsi od evropejcev, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, podobno kot prej v Washingtonu in na Manhattnu. Opazil sem tudi, da ( naj me kdo popravi ce se motim) tukaj ljudje niso pripravljeni na napitnite tako strogo kot v ZDA, kjer je obvezna. Ceprav ni tako poceni kot pri nas, je malenkost ceneje kot v recimo v New Yorku (v Washingtonu je itak kar se tice hrane za pop**** drago).

Na velik show pred, po in na tekmi v Air Canada Centru sem bil pripravljen. Tudi na dolge vrste pred blagajnami za karte in seveda tisoc McDonald’sov ob in v dvorani, itd. Ampak, da ameriska himna na kanadskih tleh zveni lepse in glasneje ter bolj patriotsko od kanadske, tega pa nisem pricakoval. No ja, ali pac. Verjetno bi tudi kje drugje.

Tekma sama je bila kul. Glede vzdusja med tekmo pa svetujem navijacem, naj se odpovejo kakemu pivu in pici na tekmi in pridejo na dve tekmi v dvorano Zlatorog v Celje na tecaj za navijace. Navijali smo samo mi, pa se to samo za nasega Rasota.

21032007583.jpg

Zvecer smo prvic na poti vrgli se partijo taroka (Seba je zasluzil 6$) in sli spat. Vedno je isto, zmaga v zadnji igri na kontro plus ‘radlci’.

Matic

  • Share/Bookmark

Cas je za topla oblacila

Da se oddolzim, ker me je vceraj Marko nadomescal na blogu.

Na poti iz DC-ja do Niagare in naprej do Toronta, smo spoznali koliko je na tako nepoznanih cestah vreden Garminov GPS. Pa vendar smo brez vecjih zapletov v enajstih urah prispeli do Niagare, kjer nas je pricakalo soncno, a zelo hladno vreme. Vsaka cast vsem stirim voznikom! Ogledali smo si slapove v Niagari in se odpeljali na Kanadsko stran mesta in pot nadaljevali se 130km severno do Toronta.

img_0871.jpg

Po enajst-urnem spancu, smo pripravljeni na osvajanje Toronta. Pri izbiri hostla smo imeli sreco, saj je v neposredi blizin Rogers Centra in CN Tower-ja.

Mesto je po prvih vtistih zelo podobno New Yorku, le da ni toliko neboticnikov. Umazno in prometno, z veliko fast food restavracij, v hostlu smo izvedeli,da je podobno kot v NY,mesto zelo zivo tudi ponoci. Glede kriminala sta NY in Torontu v primerjavi z DC-jem veliko varnejsi, vendar nikoli ne mores biti prevec previden.

Bencin je poceni, enako kot v ZDA, cca. 0,54eura za liter.

Slik nazalost do Slovenije ne bo mozno nalagat, ker so v hostlu kar se tice tehnike zelo zaostali. Mogoce pa se nam posreci najti kaksno knjiznico, kjer bo mozno nalaganje slik.

Zdej pa v topla oblacila in ven.

Matic

  • Share/Bookmark

Odhod iz Washingtona

Danes zjutraj je Matic zaspal, zato ga nadomescam kot pisec prispevka :)

Pocasi se poslavljamo od Washingtona, ki nam je ze takoj po prihodu – z razliko od New Yorka – takoj prirasel k srcu. Po relativno zgodnjem bujenju, se odpravljamo se na ogled Bele hise, ce bo mozno prisustvovati seji senata (tam, kjer razpravljajo Hillary Clinton, Dick Cheney, Barack Obama,…), Georgetown.

Vceraj smo si ogledali pokopalisce Arlington, z okolico. V Arlingtonu smo preziveli cudovit dan, saj nas je spremljalo lepo vreme, hkrati pa ponuja precudovit pogled, saj se na 8. kvadratnih kilometrih travnate povrsine razprostira ogromno pokopalisce.

898_9878-large.JPG

Ena tistih reci, ki mi je pri “Americanih” vsec to, da so dosegli namen, biti vsaj po smrti vsi isti, saj se nagrobni spomeniki med seboj ne razlikujejo. Kar pa ne moremo reci za cas zivljenja.

Okoli 17h gremo po rent-a-car in se odpeljemo proti Niagarskim slapovom, kjer naj bi bili nekje ob svitu. Po ogledu slapov pa pot nadaljujemo se proti Torontu. Drzimo pesti, da bo vreme mnogo boljse, kot je bilo na nasi poti iz New Yorka. Zaenkrat nam kaze podobno kot v Sloveniji :)

Upajmo, da bo moznost javljanja tudi iz Toronta.

LP Marko S

  • Share/Bookmark

Demonstracije v Washingtonu

Ze zgodaj zjutraj so nas zbudili demonstranti, ki so se zbirali nedalec stran od nasega hostla. Na zacetku je zgledalo vse se zelo nedolzno, kasneje pa smo iz casnikov izvedeli, da je bilo pred Belo Hiso, zaradi demonstracij proti vojni v Iraku, aretiranih veliko ljudi.

Dobro, da takrat nas ze ni bilo vec tam, saj smo se srecali z Mojcinim sosolcem iz srednje sole, ki je sel studirat v Ameriko in trenutno dela na slovenski ambasadi v W. Peljal nas je v US Capitol, kjer smo bili “privilegirani” gostje, kar pomeni, da smo videli dolocene dele Capitola, ki jih navadni obiskovalci ne vidijo.

img_9811-large.jpg

Na poti do hostla smo sli v Air & Space Museum – fenomalno! Originalno vesoljsko obleko Neila Armstronga ali Leica fotoaparata, ki je bil na luni, in seveda originalnih vesoljskih napravic, kapsul, letal v originalni velikosti res nimas prilike nikjer videt.

Mimogrede smo s pogledom osvrknili Belo hiso (nekdo nam je mahal z balkona Ovalne pisarne, mi smo samo odkimali:) ), in pogledali nekaj pomembnejsih spomenikov.

img_9848-large.jpg

Vreme je grozno – sije sicer sonce, ampak je hladno in veter piha kot hudic.

MarkoS in Matic

  • Share/Bookmark